Dom upokojencev Kranj

Dom upokojencev Kranj

Hitro staranje prebivalstva in drugačen način življenja mladih in srednjih generacij predstavljata velik problem oskrbe starejših ljudi tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Zaradi hitrega življenjskega tempa so svojci vedno manj sposobni skrbeti za starejše sorodnike, tisti, ki pa so še sposobni skrbeti zase, pa nemalokrat ostanejo sami v velikih hišah ali stanovanjih.
Problem zato pogosto rešujemo z domovi za starejše. Vendar ima dom za starejše še posebej v ruralnih območjih negativen prizvok. Za to je nemalokrat kriva arhitekturna zasnova teh inštitucij. Posledica je, da se starejši v takšnih inštitucijah počutijo odrinjeni na rob družbe, zato psihologi vse bolj spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje. Na to lahko vplivamo s primerno arhitekturno zasnovo in programsko zasnovo, ki to spodbuja.

V natečajni rešitvi je predstavljena vizija Doma upokojencev Kranj. V prvem delu so predstavljena izhodišča naloge, v drugem pa je predstavljena zasnova doma, ki poleg osnovne dejavnosti – doma za starejše – obsega tudi spremljevalni program, ki ga sestavljajo dnevni bar,
knjižnica, frizer, otroško igrišče itd. V domu je predvidenih 150 ležišč v enoposteljnih in dvoposteljnih sobah.

Razvoj domov za starejše

Prva generacija (do šestdesetih let)
Prva generacija domov je bila zgrajena po vzoru oskrbovalnih zavodov. Glede na veliko povpraševanje je bila zagotovljena osnovna oskrba za varovance, t.j. veliko postelj v istem prostoru, slaba tehnična oprema, minimalni skupni prostori … Tovrstni zavodi so bili dislocirani in so bili največkrat preoblikovane obstoječe zgradbe.

Druga generacija (šestdeseta in sedemdeseta leta)
To so bili klasični domovi, ki so služili rehabilitaciji ostarelih in so spominjali na bolnišnice. Prostori so bili prilagojeni negi, ne pa udobnemu bivalnemu prostoru za starejše.

Tretja generacija (osemdeseta in devetdeseta)
Tretja generacija in značaj stanovanjskih domov. Bivanje in nega že dobivata enakovreden pomen. Domovi so opremljeni z dodatnimi dnevnimi prostori za druženje. Samo oblikovanje prostora spodbuja samostojnost in individualnost ter komunikacije.

Četrta generacija (konec devetdesetih let)
Četrta generacija je poimenovana tudi kot gospodinjska skupnost. Sledijo potrebam po življenju v družini. Nega izgubi osrednjo vlogo. Arhitektura spominja na stanovanje in ustvarja vtis domačnosti in normalnosti. Ukinjena je centralna oskrba. Velik poudarek je na enoposteljnih sobah, ki omogočajo intimo.

Zasnove sodobnih centrov za starejše
Cilj zasnove sodobnih domov je, da se starejši niso prisiljeni prilagoditi novemu življenjskemu okolju, temveč da se okolje prilagodi starejšim. Velik poudarek je na življenju v t.i. skupnostih, kjer stanovalci preživljajo čas v skupnih prostorih in izvajajo aktivnosti, kot so gospodinjska opravila. Takšni prostori ustvarjajo domačnost. Prav tako morajo imeti oskrbovanci možnost umika v svojo intimo.
Hkrati je pomembno, da v objekt vključimo spremljevalni program, ki stanovalce spodbuja k opravljanju storitev in hkrati privablja zunanje uporabnike. S to potezo oskrbovanci domov ohranijo stike z zunanjim svetom.

Zasnova zunanje ureditve
Pomembno je ustvariti prostor, kjer lahko skupina soustvarja.
Zelenje ima pozitiven učinek na ljudi, skrb za vrt pa oskrbovancem daje občutek večje vključenosti.
V splošnem narava spodbuja k druženju, gibanju in delu.

Porast starega prebivalstva v Sloveniji in potrebe po ustanovah za pomoč in oskrbo starejših ljudi.

Arhitekturna zasnova

Danosti lokacije
V neposredni bližini obravnavanega območja se nahajajo večji objekti, ki zaradi svoje namembnosti in oblike odstopajo od stanovanjskih stavb v bližini.
Pri gradnji novega objekta se je mogoče smiselno navezati na linije obstoječih objektov in linije glavnih cest, ki nekako obrobljajo območje gradnje. Urbanistična rešitev tako ni odvisna od tipa pozidave (linijska, točkovna, obodna …), temveč od izgleda. Z novogradnjo ne posegamo v zaključene enote, temveč ustvarjamo nov element, ki ga smiselno vstavimo v prostor.

Načrtovani objekt ne sme stati v prostoru kot enoten monolit, temveč mora s svojo obliko naravo dopolnjevati tako, da ne nadvlada prostora okoli sebe, temveč se mu podredi, oz. objekt mora z naravo tvoriti smiselno celoto.
Pri načrtovanju objekta smo to dosegli z razgibano razporeditvijo različno visokih gabaritov, ki tudi optično zmanjšajo objekt, in z ozelenitvijo balkonov.

V nadaljevanju razvijemo dva volumna, ki se razlikujeta po višinah. Na vse štiri trakte umestimo dodatne atrije, da dobimo več zasebnih vrtov.

V nadaljevanju razvijemo dva volumna, ki se razlikujeta po višinah. Na vse štiri trakte umestimo dodatne atrije, da dobimo več zasebnih vrtov.

Objekt na zahodu in jugu je nižji od objekta na severu in vzhodu. S tem dobimo več svetlobe v atrij in osončenost severnega objekta. Z znižanjem objekta na jugu se nam odpre tudi več pogledov. Nižji objekt v čim večji meri izkoristimo za zeleno streho. Po velikosti je objekt primerljiv z obstoječimi volumni stavb v bližini.

Pri zasnovi smo sledili izhodišču iz projektne naloge, da naj bo rešitev skladna z določili že veljavnega prostorskega izvedbenega akta na tem območju, t.j. Občinskega prostorskega načrta Mestne Občine Kranj. Gre za upoštevanje pomembnega izhodišča, ki omogoča hitrejšo, pa tudi cenejšo realizacijo investicije, brez dolgotrajnega in obsežnega postopka spreminjanja prostorskega akta.

Prometna ureditev
Glavni dostop na obravnavano območje se predvidi iz Bleiweisove ceste na vzhodu, ki bo v funkciji do izvedbe novega priključka povezovalne ceste na severu objekta. Iz Bleiweisove ceste je do objekta predviden tudi dostop, namenjen izključno reševalnim vozilom. Ob objektu je lociranih 22 zunanjih parkirišč za osebna vozila, od tega štiri namenjena gibalno oviranim osebam. Ostala parkirna mesta so zagotovljena v kletni etaži. Na parceli sta na tlakovanih površinah predvidena dva otoka za kolesa, skupne kapacitete 32 koles.
Na jugozahodu parcele se predvidi servisni dostop. Intervecijska pot in površini se zagotovita ob objektu in sta lahko dostopni.
Predviden je tudi potek kolesarske steze in pločnika na Bleiweisovi cesti, saj so v prometni študiji prikazani karakteristični prečni profili novih cest, ki se priključujejo na Bleiweisovo cesto.

Občina in tudi mesto Kranj predvideva izgradnjo novih kolesarskih povezav. Predvidena je tudi celovita ureditev Bleiweisove ceste s kolesarskimi stezami, in sicer v celoti od križišča z Oldhamsko cesto do gostilne Lakner, na Cesti na Brdo. Na Bleiweisovi cesti se predvideva dograditev kolesarske steze in mešane površine za pešce na dolžini odseka 1857 m.